Kaj je društvo: pravila, organi in obveznosti na enem mestu

Ko vas izvolijo v upravni odbor ali prevzamete delo tajnika, hitro ugotovite, da društvo ni le skupina ljudi z istim hobijem. Kaj je društvo v pravnem smislu, kdo zanj odgovarja in katere obveznosti ima, je dobro vedeti, preden podpišete prvi zapisnik. V tem prispevku na enem mestu povzemamo pravila, ki veljajo za vsa slovenska društva – od športnih do gasilskih in kulturnih.

Kaj je društvo po zakonu

Zakon o društvih društvo opredeli kot samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo za uresničevanje skupnih interesov. O ciljih, dejavnostih in načinu delovanja odločajo člani sami, ne zunanji naročniki ali lastniki.

Društvo postane pravna oseba šele z vpisom v register društev pri upravni enoti. Do takrat je le dogovor med ljudmi, ki ne more v svojem imenu odpreti računa, podpisati pogodbe ali prejeti sredstev z razpisa.

Kdo ga lahko ustanovi in kako se imenuje

• Ustanovitelji so najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe ali pravne osebe.
• Ime mora biti v slovenskem jeziku, se razlikovati od imen drugih društev in praviloma vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub.
• Ime ne sme biti zavajajoče in ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

Temeljni akt: ustava vašega društva

Vse, kar velja za vaše društvo, je zapisano v temeljnem aktu (pravilih društva). Zakon določa, kaj mora urediti:

• ime, skrajšano ime in sedež,
• namen, cilje in dejavnosti,
• pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, pravice in obveznosti članov,
• organe in način upravljanja, zastopanje društva,
• financiranje in nadzor nad finančnim poslovanjem,
• javnost dela, postopek za spremembe akta ter način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem.

Ko v društvu nastane nejasnost – kdo lahko skliče sejo, koliko časa traja mandat, kdo podpisuje – je odgovor najprej v temeljnem aktu.

Organi društva in kdo za kaj odgovarja

Zbor članov (občni zbor) je organ, v katerem odločajo vsi člani: sprejema temeljni akt in njegove spremembe ter najpomembnejše odločitve. Če temeljni akt ne določa drugače, ga skliče zastopnik društva enkrat letno, kadarkoli pa ga lahko skliče tudi petina vseh članov. Če temeljni akt ne določa drugače, je zbor sklepčen, ko je navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino navzočih.

Zastopnik je poslovno sposobna fizična oseba, ki društvo zastopa navzven – pogosto je to predsednik. Druge organe, kot so upravni odbor, nadzorni odbor ali disciplinska komisija, določi društvo samo v temeljnem aktu.

Denar društva: nepridobitno ne pomeni brez prihodkov

Društvo ima lahko članarine, donacije, sredstva z javnih razpisov in tudi pridobitno dejavnost – na primer prodajo na prireditvi. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu, povezana z namenom društva in vodena ločeno. Morebitni presežek se porabi za namen društva; premoženja ni dovoljeno deliti med člane.

Društvo vsako leto pripravi letno poročilo in ga odda AJPES. Rok in obliko poročila naj vam pomaga preveriti računovodja.

Kaj morate sporočiti, ko se kaj spremeni

Spremembo imena, sedeža, temeljnega akta ali zastopnika mora društvo prijaviti upravni enoti v 30 dneh. Prav pri menjavi predsednika se ta korak najpogosteje pozabi. Natančen seznam prilog in obrazcev je na portalu SPOT.

Kaj je društvo v praksi – in kako ga voditi v mojeDruštvo

Zakon določa okvir, vsakdan društva pa so člani, članarine, seje in računi. Aplikacija mojeDruštvo vam pri tem prevzame največ ročnega dela:

• Register članov s člansko številko, datumi včlanitve in zgodovino sprememb – ne v tabeli, ki jo ima samo tajnik.
• Funkcije in mandati z začetkom in predvidenim koncem, zato veste, kdaj se izteče mandat predsednika in kdaj so na vrsti volitve.
• Seznam za občni zbor z lansko in letošnjo članarino ter prostorom za podpis, pripravljen z enim klikom.
• Finance in poročila: blagajna, uvoz bančnega izpiska in poročilo za AJPES iz podatkov, ki jih že vodite.
• Dostopi po modulih: blagajnik vidi finance, tajnik člane – vsak le tisto, kar potrebuje.

Podrobnosti pravil vašega društva vedno preverite v temeljnem aktu; pri zahtevnejših vprašanjih se posvetujte s pravnikom ali računovodjo.